MOCEN

MOCEN
MOCEN
Création Mars 1951
Fondateurs Pierre Bertelet
Siège social Drapeau de France Paris (France)
Direction Maguy Beau
Activité Complémentaire Santé
Site web www.mocen.fr

La MOCEN (Mutuelle des œuvres corporatives de l'éducation nationale) est une mutuelle de type complémentaire santé dont le siège est situé à Paris, dans le 1er arrondissement.

Elle est membre de la FNMF ainsi que du CCOMCEN et est également membre de l'union AGRUME[1], fondée à l'initiative des membres de l'UNME (Union Nationale des Mutuelles d'Entreprise)

Sommaire

Historique

Dès sa création en 1951[2], l’histoire de la MOCEN (Mutuelle du personnel des Oeuvres Corporatives de l'Education Nationale), se rapproche du mouvement associatif périscolaire. Son champ de mutualisation est orienté vers les salariés des associations culturelles, éducatives, sportives. Pierre Berthelet en devient le premier président.

En 1988, Pierre Bertelet cède la présidence à Maguy Beau[2].

Depuis les années 90, la MOCEN étend son champ d’action au monde de l’économie sociale en général et à l’ensemble du mouvement associatif en particulier.

A la suite de sollications par de nombreuses entreprises, la mutuelle élargit à nouveau son activité à ce secteur au cours de l'année 2001.

La MOCEN fêtera ses 60 ans au cours de l'année 2011.

Organisation

Comme l'ensemble des acteurs du secteur, La mutuelle MOCEN est une institution démocratique. Lors de l’Assemblée Générale annuelle[3], les élus représentants les adhérents de la mutuelle examinent le rapport de gestion et déterminent les orientations stratégiques.

Complémentaire santé

L'activité principale de la MOCEN est de proposer une complémentaire santé aux personnes (dans le cadre d'un contrat individuel) ou aux associations et entreprises (dans le cadre d'un contrat collectif).

Notes et références

Lien externe



Wikimedia Foundation. 2010.

Contenu soumis à la licence CC-BY-SA. Source : Article MOCEN de Wikipédia en français (auteurs)

Игры ⚽ Нужен реферат?

Regardez d'autres dictionnaires:

  • môčen — in močán môčna o in ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bìk — bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo ∙… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • súnek — nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sunkovít — a o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trèsk — tréska in trêska in trésk a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi // temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vrísk — 1 a m (ȋ) 1. visok, močen, zlasti u ju podoben glas, izražajoč veselje: vriski odmevajo, se razlegajo; slišati vrisk; izraziti veselje z vriskom; prešeren vrisk // ekspr., s prilastkom visok, močen glas, izražajoč duševno stanje, kot ga izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cúrek — rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • efékt — a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrúst — a m (ȗ) ekspr. velik, zelo močen človek: ta hrust je z lahkoto potegnil voz iz blata; ima tri sinove, same hruste a o prid. (ȗ ū) star. velik, zelo močen: imel je hrustega hlapca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jerihónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline ∙ jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen ♦ bot. jerihonska roža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”